■ Il secondo equinozio è ricordato dal “ Pèrsigo mandurèi, tanto la noto eh’ 1 dèi. Otobre, al vèn ne le doghe. San Luca (18 ottobre) lanpo e ton va in souca (terminano). Così viene la stagione fredda “ Dai Santi, se vesto duoti quanti. I Santi, fora ’1 bureicio ! San Zousto (2 novembre), l’oio zi par douto. Da San Martèin, se spèila al vèn (anche, se tapa) “ Feinta Nadàl, nè frido nè fan ; de Nadal indreito duoto curo drèito. De Nadal al zogo, de Carlevà al fogo. Nadàl del bel pan, Pasqua dei bei drapi, Carlevà dei mati “. Ogni cosa vuole la sua stagione ; tutto si attende, e “ Tempo e paja madurèiso le nispole ". 301