Albanesische Texte mit Glossar.
101
Vuri róbate ne hibét; do stije lume é do nutre det; po skruaj ne luirte, te vije spejt.
Skruaj ne luirte, t i venís vulen, se ka di tri vjet, ke me frau buzen.
v
Skruaj ríe karts, t i vsrne (jistin, se kam tri vjet, ke me frau spirtin.
v
Skruaj ríe karte, te mejtónete, ke ja te vije, ja te m aliónete.
Z. 1, 2. Mitkos 87, 72.
Z. 15—18. Mitkos 87, 72.
10.
Nani, nani djálsno, djali im i vógslo sa ríe koke bóbtlo. Djálene, ke kemi na, vájzene, ke kan ata.
Vale, moré mingo, vale, k e ke stepine nde prate
11.
Vjen ríe lume trubuló, trubul trubulúare, sjel ríe trim te mbiture, trubul trubulúare.
Vjen e jema ánese, trubul trubulúare, duke tsere é briture, trubul trubulúare, duke uleríture, trubul trubulúare.
»Djali im i véteme, ke mema s ka tjélere«.
Vjen ne lume trubuló, . . . sjel ne trim te mbiture . . .
Vjen e motra ánese . . . duke tsere é briture, . . . duke uleríture . . . nVelá irn i véteme, ke u s kam me tjélere«.
Vjen ne lume trubuló, . . . sjel ne trim te mbiture . . .
Vjen e solíja únese . . . duke tsere é briture, . . . duke uleríture . . . nBufi im i véteme, meinen ts e ka ¡jéture; pa u mar ríe tjétere«.
Vgl. Hada Raps. S. 28 XV Schluss, übersetzt bei Grazia Canti S. 163 f. Vgl. übrigens auch Hahn, Alb.St. I S. 1 50 Z. 8—6 v. u., woraus hervorgeht, dass die Wittwe schon bei oder vor dem Begräbniss des Mannes, sich entscheiden muss, ob sie sich wieder verheirathen will. — Z. 12. Mitkos 159, 16.