72 Holgek Pedersen, e da ; veld i vógele i òu di kind lira, u i datée tre kind è pese djete, eòe ai kerkón pese kind edé nuk u-ttl nga te pese kinda, po ti t e marls pese kind«. Edé iku c vate ne vend le lij edé ai. Bujku prape adetin e lij, i vuri te pes lirat gomarit, è si vate ne i mudi kosja1), e priti ai me taf, edé ndejn, u-tafosne rie tsope her. Atjé ne laj sipre bageliti gomari ; vate bujku edé i rnblodi prape lirat ; e pjeti kosja i rnad edé beri, sikùr s dij ge nga le velézerit, ke i kiéne delie habér, è i (fole bujkut, ke »nuk e set kele gornitr ?« I dote bujku, ke »e ses, po ka étrejt«. I Dole spanoi: »Sa do ne le?« I Voi ai: »Pese kind lira, se ire kind è pese djele in i dati, edé s e duls«. 1 Dote spanoi: »Te le jap kalre kind, te ni a japs lima«. I Dole bujku: »Nga le pese kinda ile pani le me lipset, nuk e jap«. I dole spanoi: »Pese kind do, pese kind le le jap, po le me deflètè, se té mari ¡et t i bij, ke le belie me sum lira«. I dole bujku, ke m-me le pese kind lira, edé u te deftój, se té l i belé, ke le pese kind lira te l i beile ne tri dii«. Ndzofi de spanoi edé j a nemberoi lirat bujkut; si mori lirale bujku, i dote spanoit, ke »limi t e marté gomafe èie spiels ne élepi edé l e vets mbernda ne rnayazi te elbil, te liuje, sa te rimnd, edé tri dii è Ili nel le rnos te vej none, t e éohe, se vjakset edé s ben sum lira«. Edé asili mori lirat bujku edé riga tjetre tide vale ne stepi edé benej punen e lij. U-mbkiade spimojte te tre baéke edé rimar gomàf, e épune ne siepi me gezirn te rnad, ke do u benej lira sum. Si e épune ne élepi, e limar è e mbit ile rnayazi, lie kiéne elbin, edé ritien ke le Ire ne élepi è prisne, le sóseéin le Ili dii, ke u kié dette bujku, le vijtie te mblide lirat. Gomari, pa ékiiare tie zel è kalre saltili, ngordi, se liangri Itangri elb, edé tije s kié te pij, edé jilasi. Te Iteteli dii vele spanoi i vógele è veétrón nga brim e deres, ke te éij, se té kié ber gomari. Gomari si kié le Ijelren dii ngórdure, u-kié-frire è u-kié-bere si kalétip, edé iène ngritur keinbel perpjele, edé i feksjen pektoiet. Si pa spanoi nga brim e dérese, ke féksjetie pektónete, edé dùkeéine ake le mbedi, vale me le kalra ne velézerite edé u dole, lie »ai ka bere lira pa esiip edé latti ka zen e edé ben pani te agenda suine te riibedà, bara ine ite pektua ite«. E si digitane ale' taf velézerit, u-gezuan edé prisne, kitr te vinej saltali, ke te vijn le mblide tirai] è si erdi saltali, vane è hapne rnayazin, hitine mbernda: éóhene gomafe me keinb perpjet. Veélrojne per lira: I) sic.