BOG — 36 — BOG Bogatnik, m. un ricco. Bogatost, i, f. j ricchezza, opu-Bogatstvo, a, n. j lenza. Bogatstvovati,stvujem,vni. esser ricco. Boga(t)stina, f. ricchezze sfondolate, opulenza. Bo^atun j m' wn r*cco »fondolato. Bogav, a, o, agg. gonfio, enfiato (p. cs. la mano). *Bogaz, m. 1) foce di fiume; 2) stretto di mare; 3) sorta di rete. Bogazluk, in. pelo bianco al collo della volpe. Bogcar, m. accattone. Bogcarija, f. accatteria, roba da accattoni. Bogiarina, f. (coll.) poveraglia. Bogcarìti, rira, vni. andar accattando, mendicare. Bogdice, interj. Dio voglia! Bogica, m. f. pezzente. Boginja, f. dea; — nje, fpl. vajuolo. Boginjav, a, o, agg. vajolato vnjoloso. Boginjevina, f. innesto vaccino. Bogisa, f. iride (pianta). Boginati se, mani se, vri. giurare per Dio; blasfemare pronunziando la parola „boga mi“. Bugine, interj. affé. Bogo, a, m. (fatti.) il buon Dio. Bogobojan, jna, o | agg. timorato Bogobojazau, zna, o ) dì Dio, pia, religioso. Bogobojazljivost ) i, f. timor di Dio, Bogobojaznost | pietà, religiosità. Bogobojei, a, e, agg. pio, divoto. Bogoéastnik, ni. uomo pio, religioso. Bogocasée, a, n. V. Bogostovje. Bogodan, a, o, agg. concesso da Dio. Bogodarje, a, n. | , Bogodat, i, f. | dono (h Dli-Bogodavan, vna, o ) agg. divoto, re-Bogodusan, sua, o | ligìoso. Bogogrdan, dna, o, agg. sacrilego; — dna psost, bestemmia ereticale. Bogohulan, Ina, o, agg. blasfemo. Bogojavljenje, a, n. Epifania del Signore. Bogoljnb, a, o | agg. pio, di-Bogoljuban, bua, o | voto. Bogoljnbje, a, n. ) Bogoljubnost, i, f. S divozione, pietà. Bogoljubstvo, a, n. ) Bogomio, mila, o, agg. divoto, pio. Bogomisalan, sauna, o, agg. contemplativo, mistico. Bogomisaonost, i, f. misticismo. Bogomolja, f. 1) oratoria ;‘2) servizio divino ; 3) o azioni che si recitano in iscuola. Bogomoljac, ljca, m. 1) un divotor pregatore; 2) (sprezz.) un bigotto; pietista. Bogomolje, a ) n. \) pietà ; 2) bi-Bogomoljenje, a, j gotteria, pietismo. Bogomoljka, f. 1) donna divota; 2) (sprezz.) una bigotta. Bogomoljski, a, o, agg. pietistico. Bogomoljstvo, a, n, V. Bogomolje. Bogomolnik, m. un divoto. Bogonevjernik, m. un miscredente, ateo. Bogonosac sea, o ) agg. teoforo (epit. Bogonosiii, a, o j di alcuni Santi). Bogopis, m. teografìa. Bogopsovac, vea | m. un bla-Bogopsovalac, vaoea j sfemo. Bogopsovan, vna, o, agg. blasfemo; -vne riefi, bestemmie ereticali. Bogopsovstvo, a, li. bestemmia sacrilega. Bogoraditi, dim, vni. mendicare (nel nome di Dio). Bogoradnik, ni. un mendico. Bogorodiea, f. Genitrice o Madre di Dio. Bogorodifin, a, o, agg. della Genitrice dì Dio; —• na trava, Hyperi-cimi perforatimi (erba). g;L ! »• Bogoslavan, vna, o, agg. latréutico. Bogoslavje, a, il. culto di latria. Bogoslov, m. A’. Bogoslovae. Bogoslovac, vea, m. 1) scrittore teologo : 2) uditore di Teologìa. Bogoslovan, vna, o, agg. teologico; teologale. Bogoslovje, a, n. teologia. Bogoslovnik, m. V. Bogoslovac. Bogoslovski, a, o, agg. teologico. Bogoslovstvo, a, il. scienza teologica. Bogoslovstina, f. corpo di teologi. Bogosluzan, zna, o, agg. liturgico. Bogosluzba, f. culto divino. Bogosluzbeni, a, o, agg. appartenente al culto, liturgico.