diavolesco — 275 — dichiarazione diavolesco (-chi), ag. (p. u.) da-volski, davoli, sotonski; (fig.) teiak, muCan. diàvolo, m. davo, vrag, sotona, azdaja; (fam.) un buon —, do-bar éovjek; (fam.) un pòvero —, jadnik, siromasak; fare il — a quattro, bijesniti, ludovati; davo-liti; tirare il — per la coda, ta-voriti, muèno ìivieti; avere il— addosso, biti pravi davo; tirare le orécchie al — (sucehiellàr le carte), lagano otkrivati karte; avere un — per capello, biti van sebe: (fam.) andare al — (in rovina), upropastiti se; (fam.) questo si eh' è un —, to i jeste davo, u tome i jeste teSkoéa: avere il — in borsa, nemati ni prebijene pare; che il — lo porti!, da ga davo odnese!; che — fai?, Sto radi§?; (prov.) la farina del — va in crusca, tko sa davlom tikve sadi o glavi mu se biju; un caldo del —, neiz-drzliiva vruéina; un — scàccia 1’ altro, klin se s klinom izbija. dibarbare e dibarbicare (dibàr-bico, -chi), v. a. V. sbarbare, dibassare, v. a. V. sbassare; (pop.) — il prèzzo, spustiti, obaliti ci-jenu. dibàttere (dibatto), v. a. potresti, zatresti. zadrmati, uskolebati, pokretati; (di ali) leprSati; (fig.) pretresati, pretresti, rasprav-ljati; — i dènti, cvokotati zubi-ma; — le ragioni, raspravljati o razlozima. Il =ersi, v. r. oti-mati se, koprcati se, bacakati se; odupirati se, brani ti se; (fig.) muCiti se. dibattimento, m. pretres, pretre-sanje; (civile) rasprava; (penale) glavna rasprava; — a porte chiuse, rasprava s iskljuèenjem javnosti. dibàttito, m. raspravljanje; pre-pirka. diboscare (dibòsco, -chi), v. a. isjeci Sumu, prokriiti Sumu, ogolititi. dibrucare (dibruco, -chi), v. a. (agr.) potkresati; prorijediti (su-mu, granje). dibruscare (dibrusco, -chi), v. a. (agr.) odsjeci izliSno granje. dicace, ag. brbljiv; jezican. || m. brbljavac, brbljavica, blebetalo. dicacità, f. brbljanje, laparanje; jezifnost. dicastèro, m. vlast, ured; — centrale, srediSnja vlast; — banale, provinciale, banovinska, pokra-jinska vlast. dicèmbre, m. prosinac. decembar. dicentramento, m. V. discentramento. dicentrare, v. a. V. discentrare, dìcere, v. a. (are.). V. dire, diceria, f. puste rijefii ; glas, gla-sina; ogovaranje, spletkarenje, panjkanje; le -e, glasine; è sparsa la —-, glasa se, govorka se. dicèrto, av. zaista, doista, u is-tinu. dicévole, ag. pristojan, uljudan; prikladan, srazmjeran; èsser —, pristojati, priliCiti. dichiarare, v. a. oiitovati, izja-viti, izjavljivati; objaviti, ob-javljivati; oglasiti, obznaniti; ot-kriti ; proglasiti, proglaSivati, na-imenovati, naznaiiti (inefficace) proglasiti beskreposnim; (illegale) proglasiti nezakonitim; (maggiorenne) proglasiti puno-ljetnim, za punoljetna objaviti; (nullo) proglasiti nigtavnim; (prodigo) proglasiti rasipnikom; (valido) proglasiti valjanim; — la guèrra, objaviti, navijestiti rat; — la propria volontà, oéi-tovati svoju volju. || =arsi, v. r. izjasniti se, izraziti se; ofito-vati se, izjaviti se; — erede, o£i-tovati se nasljednikom, za na-sljednika; — contrario, ne pri-stati, ne pristajati. dichiarazione, f. izjava; (com.) oCitovanje, deklaracija; oglas, obznana; proglaSenje; -i con-traddicenti df erede, oprijeèna, nasljedna ocitovanja; (mar.) — d’ abbandono, prijava napusta; — d’ erede, nasljedno oiitova-nje; — d’ imposta, izjava o po-rezu; — d’ inefficacia, progla-senje bezuspjeSnosti; — d’ invalidità, proglasenje nevaljanosti; — d’ ultima volontà, oCitovanje posljednje volje; —daziaria, doganale, carinska izjava; — di deposito, poloznica; — legale, di diritto, pravna izjava, izjava u pogledu prava; — di fatto, izjava u pogledu cina; — d» guerra, navijestanje rata; — di